MERKUR

Zgodovina opazovanja Merkurja Merkurjeva pot okoli Sonca Podatki o planetu Opazovanje Merkurja z Zemlje

ZGODOVINA OPAZOVANJA MERKURJA

Že stare kulture so poznale pet nebesnih teles - planetov, za katere je značilno, da se po nebu premikajo. Med nje sodi tudi Merkur. Prvi naj bi ga že pred 3000 leti opazovali Sumerci. Stari Grki so mu nadeli ime po hitronogem selu bogov - Merkurju.
Johannes Hevelius (1611 - 1681) je kot prvi opazil Merkurjeve mene.
Johann Hieronymus Schroeter (1745 - 1816) je kot prvi opazoval Merkurjevo površje in tudi izdelal prvo karto.
Giovanni Schiaparelli (1835 - 1910) je postavil teorijo, da se Merkur zavrti okoli svoje osi v istem času kot obkroži Sonce, kar se je kasneje izkazalo za zelo nenatančno. Kot prvi je poizkušal resno kartirati Merkurjevo površje, katerega je opazoval z 22 in 49 cm refraktorjem.
Eugene Antoniadi (1870 - 1943) je v letih do 1930 opazoval Merkur s 83 cm refraktorjem in ga dokaj natančno skiciral. Napačno je domneval, da ima Merkur atmosfero z oblaki.
Francoski astronom B. Lyot je pravilno domneval, da je Merkurjevo površje zelo hrapavo in da je njegov albedo podoben Luninemu.
Francoski astronom Dolfus je v 50. letih kot prvi predpostavil, da ima Merkur zelo tanko atmosfero.
Sonda Mariner 10 je kot edina opazovala Merkur in sicer leta 1974. Mariner 10 je kartiral 44% planetovega površja, ki je precej podobno Luninemu. Iz posnetkov je razvidno, da so najpogostejše reljefne enote na Merkurju kraterji, gore, planote, doline, pobočja in grebeni. Mariner 10 je tudi potrdil domnevo, da je Merkurjeva atmosfera zelo redka.

MERKURJEVA POT OKOLI SONCA

Merkur obkroži Sonce vsakih 87,9 dneva. Povprečno je od Sonca oddaljen 57.900.000 km(0,38 AE). Merkur je maksimalno oddaljen od Sonca (afelij)70.000.0000 km, minimalno (perihelij)pa 46.000.000 km. Ekscentričnost Merkurjeve tirnice znaša 0,206 (večjo ekscentričnost imajo le še Pluton in nekaj asteroidov). Merkurjev tir je glede na Zemljin tir nagnjen za 7 stopinj. Merkur se po tirnici premika s povprečno hitrostjo 47,9 km/s.Ta hitrost niha med 37,0 km/s v afeliju in 56,3 km/s v periheliju.

Siderska perioda	87,969 dneva
Povprečna tirna hitrost	47,87 km/s
Naklon tira	7° 00´ 15,5"
Sploščenost tira	0,206
Navidezni premer	največji 12,9"
	najmanjši 4,5"

Vrtilni čas (ekvatorialni)	58,6461 dneva
Obratna vrednost mase (Sonce =1)	6.000.000
Gostota (voda=1)	5,5
Masa (Zemlja=1)	0,055
Prostornina (Zemlja=1)	0,056
Ubežna hitrost	4,3 km/s
Površinska težnost (Zemlja=1)	0,38
Povprečna površinska temperatura	podnevi 350 °C
	ponoči -170°C
Sploščenost	zanemarljiva
Albedo	0,06
Najsvetlejša magnituda	-1,9
Premer	4878 km

PODATKI O PLANETU

Merkurjev premer znaša 4880 km (0,38 premera Zemlje), njegova masa pa 3.3×10 na 23 kg (0,055 Zemljine mase). Merkur se zavrti okoli svoje osi, ki je nagnjena za 2 stopinji, v 58,7 dneva. Merkurjeva povprečna gostota znaša 5,43 g/cm3, s čimer je drugo najgostejše telo v našem osončju, takoj za Zemljo. Njegova magnetna os je glede na os vrtenja nagnjena za 11 stopinj. Magnetno polje ima jakost 0,01 jakosti zemljinega magnetnega polje in je dovolj močno, da odklanja Sončev veter od površja. Ubežna hitrost znaša 4,3 km/s, kar je malo v primerjavi z Zemljo, kjer le-ta znaša 11,18 km/s. Gravitacijski pospešek znaša 0,38 Zemljinega. Atmosfera na površini Merkurja je zelo redka in nestabilna. Sonda Mariner 10 je zaznala majhne količine vodika, helija in kisika. Ti elementi verjetno izhajajo, predvsem helij, iz Sončevega vetra, ostali plini pa iz notranjosti planeta. Ker ima Merkur sorazmerno mjhno gravitacijo večina delcev zapusti planet, zaradi česar se ne more ustvariti debelejši atmosferski plašč. Za Merkurjevo atmosfero je značilno, da se sproti obnavlja.

Merkurjevo površje je podobno Luninemu, vendar se od njega razlikuje po rem, da nima velikih ravnin. Relief je precej razgiban, pri čemer prevladujejo kraterji. Največji med njimi (Beethoven) ima premer 600km. Gorovja so dolga od 20 do 500 km in visoka do 3.000m. Obdajajo jo gorovja, ki so visoka od 2.000 do 3.000m. Na planetu je bila nekoč velika vulkanska aktivnost, ki pa naj bi se zaključila že pred 3,9 milijarde let. V nekaterih kraterjih so našli sledove ledu, ki naj bi prišel na planet s kometi. Tlak na površju znaša 10 bilijonink bara. Tempretura na površju je zelo spremenjiva in niha od 170 do 420 stopinj C. Zaradi bližine Sonca je dnevna stran Merkurja zelo vroča, nočna stran na drugi strani planeta pa je zaradi pomanjkanja atmosfere zelo hladna. Velike razlike v temperaturi so tudi posledica sploščenosti Merkurjeve tirnice, saj je v periheliju energijski tok s Sonca 2,5 krat večji kot takrat, ko je Merkur v afeliju. Merkurjev albedo znaša 0,06

Skorja, ki je silikatna, je debela od 500 do 600 km.

Jedro je sestavljeno iz železa ali iz nikelj-železa. Predvideva se, da vsebuje višji procent železa, kot ga vsebuje Zemljino jedro. Novejši računalniški modeli kažejo, da ima Merkur premer jedra okoli 3.600 km (Zemlja ima jedro ki znaša 55% polmera planeta). Jedro predstavlja kar 80% Merkurjeve mase. Jedro je verjetno staljeno in je verjetno vzrok za šibko magnetno polje.

Merkur nima znanih satelitov

OPAZOVANJE Z ZEMLJE

Največja težava, s katerim se srečamo pri opazovanju Merkurja je, da ga nikdar ne moremo opazovati na popolnoma temnem ozadju, saj je od Sonca navidezno oddaljen največ 27 stopinj. Merkurjev sij je zelo svetel, saj znaša njegov sij od -2 do +3 magnitude, vendar ga prosto oko skoraj ne more opaziti. Opazujemo ga lahko z daljnogledom takoj po sončnem zahodu ali tik pred vzhodom. Navidezni premer znaša od 5 do 15 sekund. Za opazovanje Merkurjevih men je potrben teleskop s povečavo vsaj 100x. Merkurjeva oddaljenost od Zemlje niha med 76.000.000 in 200.000.000 km.