|
Začetek | Sonce | Merkur | Venera | Zemlja | Mars | Jupiter | Saturn | Uran | Neptun | Pluton |
|
Sonce je centralno telo našega planetnega sistema in nam najbližja zvezda. Sonce je povsem navadna zvezda, katere v naši galaksiji in drugje v vesolju srečujemo na miljarde. Njegova srednja odaljenost od Zemlje znaša 149600000 km. Svetloba, ki potuje s hitrostjo okoli 300000 km/s, je potrebno 8 minut in 19 sekund da prepotuje to razdaljo. Polmer Sonca znaša okoli 1390000 km. Masa Sonca je 330.000 krat večja od mase Zemlje. Sonce ima 99,87% celotne mase celega Sončnega sistema. Srednja gostota Sonca je za okoli 1,4 krat večja od gostote vode na Zemlji. Gostota mu raste proti notranjosti, atmosfera pa ima redko. |
|
Na vidljivi površini Sonca vlada temperatura okoli 5780 K. Ta temperatura raste proti notranjosti in ocenjuje se, da tam vladajo temperature od 15 do 20 miljonov Kelvinov. Po zakonih fizike mora biti tudi pritisk v notranjosti ogromen. Astronomom je uspelo da raziščejo tudi kemično sestavo Sonca. Ugotovili so, da se v atmosferi Sonca nahaja veliko kemičnih elementov in da je največ vodika,helija, nato pa kisika, ogljika in dušika. Prav tako pa se srečujejo v plinastem stanju kovine, kot so natrij, magnezij, železo in podobno.Sonce že nekaj miljard let neprestano pošilja svojo energijo v okoliški prostor. Ta ogromna energija se sprošča najbolj v obliki elektromagnetnih valovanj. To so radijski valovi, infrardeče sevanje, vidljiva svetloba, rendgensko in gama sevanje. Poleg tega, nam od Sonca prihajajo tudi raznovrstni atomski delci, kot so elektroni, protoni in drugi. S pošiljanjem energije Sonce izgubi vsako sekundo okoli 4 miljone ton materijala. Računi pa pokažejo, da bi kljub temu za 10 miljard let izgubilo le 0,07% skupne mase. Razlog je v tem, ker so izvori energije Sonca in drugih zvezd termonuklearni.V njem se neprestano odvijajo procesi spajanja jeder atoma vodika v jedra atoma helija. S tem procesom se osvobaja velika količina energije, katero Sonce seva. Osnovno gorivo je kot vidimo vodik, katerega ima Sonce v zadostnih količinah še najmanj za 10 miljard let.
| Oddaljenost od Sonca | 149 597 893 km (1 astronomska enota) |
| Srednja oddaljenost okoli od Galaksije | 25 000 svetlobnih let |
| Hitrost okoli središča Galaksije | 220 km/s |
| Obhodni čas okoli središča Galaksije | 225 000 000 let |
| Navidezni premer | največji 32`35" |
| srednji 32`01" | |
| najmanjši 31`31" |
| Gostota (voda=1) | 1,409 |
| Masa (Zemlja=1) | 332 946 |
| Masa | 2×1030 |
| Prostornina (Zemlja=1) | 1.303.600 |
| Prostornina | 1,41×1018 km3 |
| Ubežna hitrost | 617,5km/s |
| Površinska težnost (Zemlja=1) | 27,9 |
| Povprečna površinska temperatura | 5500 °C |
| Temperatura jedra | okoli 15.000.000 °C |
| Srednja navidezna magnituda | -26,8 (600.000 polnih lun) |
| Absolutna magnituda | +4,83 |
| Spektralni tip | G2 |
| Vrtilni čas (ekvatorja) | 25,4 dneva |
| Premer (ekvatorialni) | 1.392.000 km |
| Solarna konstanta | 1350 W/m2 |
| Efektivna temperatura fotosfere | 58.000 K |
| Obhodni čas okoli središča Galaksije | 2×108 let |
| Druga kozmična hitrost | 618 km/s |
| Srednja odaljenost od Zemlje | 149,6×106 km |