ELEMENT :
7 14.0067
N
Dušik / Nitrogen



SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL - slo. ime / lat. ime

N - Dušik / Nitrogen

Vrstno število

7

Molska masa

14.0067 g/mol

Skupina / Perioda

V.S / 2.P

Agregatno stanje

Plin

Opis izgleda

Brezbarven dvoatomarni plin, brez vonja, nereaktiven

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

1.251 g/L (pri 273 K)

T tališče

63.15 K

T vrelišče

77.344 K

Entalpija uparevanja

2.7928 kJ/mol

Toplotna prevodnost

0.02598 W/mK

(pri 300 K)

Električna prevodnost

/

Specifična toplotna kapaciteta

1.042 J/gK

(pri 300 K)

Ionski potencial

1398.8 kJ/mol

Elektroafiniteta

4.8 kJ/mol

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijsko število

-3, -2, 0, +1, +2, +3, +4, +5

Elektronska konfiguracija

1s2, 2s2, 2p3

Elektronegativnost

3.04

Atomski radij

0.92 Å

Kovalentni radij

0.75 Å

Kristalna struktura

Heksagonalna (hex)

Kislinsko - bazične lastnosti

Kiselkast

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·         Brezbarven plin brez vonja in okusa, v vodi le malo topen(udi v tekočem in trdnem stanju je brezbarven); je kemijsko precej nereaktiven, kar je posledica zgradbe - trojne vezi. Pri običajni temperaturi reagira le z litijem , pri višjih pa tvori tudi spojine z elementi kot sta Ca in Mg :

3Mg + N2 --> Mg3N2 nastanejo nitriti.

·         Izotopi :

Oznaka

14N 15N

Nahaja se

 

·         Zgodovina elementa :

·         letnica odkritja : 1772

·         kdo je odkril : Rutherford

·         kako je bil odkrit :

NAHAJALIŠČE

Največ dušika v naravi je v elementarnem stanju v ozračju ( 78.1 vol.%). Poleg tega pa je prisoten v spojinah,organsko vezan v beljakovinah (pri razkroju nastaja amoniak NH3) in anorgansko v mineralih; čilski soliter (NaNO3), norveški soliter (K2NO3) in industrijsko pridobljen Ca(NO3)2.

PRIDOBIVANJE

V industrijskem merilu pridobivamo s frakcionirano destilacijo zraka (fizikalno) ali pa z vezavo zračnega kisika na koks (generatorski plin): 4 N2 + O2 + 2 C --> 4 N2 + 2 CO , na žareči baker (kemijsko).

V laboratorijih pa ga pridobivamo iz spojin: NH4NO2 --> N2 + 2 H2O , s termičnim razkrojem.

UPORABA

V industrijskem merilu se uporablja za pridobivanje amoniaka po Haber-Boschevem postopku za pridobivanjeNH3 in dušikove kisline. Kot plin se uporablja za inertno atomsfero v metalurgiji in kemijskih procesih, tekoči dušik (pod -196ºC) pa kot hladilno sredstvo.

SPOJINE ELEMENTA

Amoniak - (NH3) ; je plin z značilnim ostrim vonjem, zelo dobro topen v vodi, higroskopen, je reducent. Z vodo protolitsko reagira, s kislinami dobimo soli: NH3 + HCl --> NH4Cl , z mnogimi kovinskimi solmi pa kompleksne spojine: CuSO4 + 4 NH3 --> [Cu(NH3)4]SO4. Tekoči amoniak je vodi podobno topilo. V njem reagirajo reagirajo amonijeve soli kot kisline, amidi pa kot baze. Nevtralizacija poteka po enačbi: NH4+ + NH2- --> 2 NH3 . V tekočem se raztapljajo tudi alkalijske in zemelskoalkalijske kovine. Molekula NH3 je polarna in je dobro topilo za polarne spojine, tvori tudi vodikove vezi in je v trdni in tekoči obliki podoben vodi.

Tehnično se amoniak pridobiva po tako imenovanem Haber-Boschevem postopku. Reakcijsko zmes dobimo v plinskem generatorju na razžarjeni koks z izmeničnim vpihavanjem zrak :

4N2 + O2 + 2C --> N2 + 2CO , in vodno paro : H2O + C --> H2 + CO2 , nastali CO2 nato raztopimo v vodi pri povišanem tlaku. Amoniak nastaja po ravnotežni reakciji : 3 H2 (g) + N2 (g) <--> 2 NH3 (g), kjer so optimalni pogoji relativno visok tlak in relativno nizka temperatura, kot katalizator se uporablja železo. V laboratoriju dobimo amoniak s predvidenim segrevanjem amonijevih soli s hidroksidi :

NH4+ + OH- --> NH3 + H2O

Uporablja se za kemijske sinteze : za pridobivanje dušikove(V) kisline in njenih derivatov (gnojil, eksploziv, barvil,…), za amonijeve soli, sečnino, vodikov cianid, amine in amide ipd.

Raztopina amoniaka v vodi obstaja v ravnotežju: NH3 + H2O <--> NH4+ + OH- , vsebuje ione amonijevega hidroksida (NH4OH). Je šibka baza, iz katere nastajajo amonijeve soli. Uporablja se za nevtralizacijo kislin, kot sredstvo za raztapljanje CuO v čistilih za kovine, za umetna gnojila.

Nekatere amonijeve spojine:

Amonijev klorid - (NH4Cl) ; bela vodotopna, kristalinična, trdna snov. Nastaja pri reakciji amonijevega hidroksiada in klorovodikove kisline: NH4OH + HCl --> NH4Cl + H2O .

Uporablja se pri spajkanju, za suhe galvanske člene, kot gnojilo, v medicini kot zdravilo proti bronhialnemu katarju.

Amonijev sulfat - ((NH4)2SO4) ; bela, vodotopna, kristalinična, trdna snov, ki nastaja v reakciji med amoniakom in žveplovo(VI) kislino. Uporablja se kot vir dušika za pridobivanje kvasa i za zaščito papirja pred ognjem.

Amonijev nitrat - (NH4NO3) ; bela, vodotopna, kristalainična, trdna snov, ki se tvori pri reakciji amonijevega hidroksida z razredčeno dušikovo(V) kislino. Pri segrevanju oddaja N2O (smejalni plin). Uporablja se kot surovina za gnojila in eksploziva.

Hidrazin - (H2N-NH2) ; je tekočina, ki nastane pri oksidaciji amoniaka z natrijevim kloratom(I); prisotnost kovinskih ionov usmeri reakcijo v nastanek N2 : NH3 + NaOCl --> NH2-NH2 + NaCl + H2O.

Je močnejši reducent od amoniaka, šibkejša dvoprotonska baza od amoniaka. Hidrazin je obstojna spojina , tvori obstojni hidrat, ki se meša z vodo, pri višjih temperaturah eksplozivno razpade. V zmesi z vodikovim peroksidom in ali dušikovim tetraoksidom se uporablja kot raketno gorivo.

Vodikov azid - (HN3) ; (tudi dušikovodikova kislina) Pri sobni temperaturi je tekočina, šibka kislina, ki tvori soli azide : HN3 --> H+ + N3- ;Kislina rada eksplodira: 2 HN3 --> H2 + 2 N2 ,tudi azidi težkih kovin, kot sta Pb(N3)2 in AgN3 . Je oksidant : Cu + 3 HN3 --> Cu(N3)2 + N2 + NH3.

Dobimo ga pri oksidaciji hidrazina z dušikovo(III) kislino: HNO3 + H4N2 --> HN3 + 2 H2O ; pri reakciji dušikovega oksida z natrijevim amidom: NaN2 + N2O --> NaN3 + H2O in pri segrevanju natrijevega azida z nehlapno močno kilino, npr žveplovo kislino: NaN3 + H2SO4 --> HN3 + NaHSO4.

DUŠIKOVI OKSIDI:

Dušikov(I) oksid - (N2O) ; brezbarven, prijetno sladkobno dišeč plin (smejalni plin), v vodi zmerno topen ni strupen. Nastane pri segrevanju amonijevega nitrata(V): NH4NO3 --> N2O + 2 H2O ; pri reakciji dušikovodikove kisline z dušikovo(V) kislino : HN3 + HNO3 --> 2 N2O + 2 H2O . Zelo pripraven način sinteze N2O iz amonijevega sulfata in natrijevega sulfata, ki je veliko bolj varen od segrevanja amonijevega nitrata: (NH4)2SO4 + 2 NaNO3 --> 2 N2O + Na2SO4 + 4 H2O.

Pri vdihavanju povzroča občutek omotičnosti, v zmesi z kisikom pa se še vedno uporablja kot anestetik.

Dušikov(II) oksid - (NO) ; brezbarven, strupen,v vodi netopen, zelo reaktiven plin, s kisikom se spaja v rjav NO2 : 2NO + O2 --> 2NO2 , je tudi ligand (donor elektronov, ki se kordinativno vežejo v komplekse). Lahko je oksidant: NO + Mg --> ½ N2 + MgO , ali pa reducent: 2NO + O2 --> 2NO2. V zmesi z vodikom eksplodira: NO + H2 --> ½ N2 + H2O.

Nastaja pri reakcijah dušikove(V) kisline s kovinami: 3Cu + 8HNO3 --> 3Cu(NO3)2 + 2NO + 4H2O. Dušikov oksid pa dobimo tudi pri katalitičnem sežigu amoniaka : 4 NH3 + 5 O2 --> 4 NO + 6 H2O , sintetiziramo ga lahko z oksidacijo atomsferskega dušika, pri pihanju skozi električni lok . To je tako imenovani Birkeland-Eyderjev postopek : N2 + O2 --> 2 NO.

Dušikov(IV) oksid - (NO2) ; temno rjav, dušljiv, zelo strupen plin, ki konsenzira v rdečerjavo tekočino, v trdni obliki pa se nahaja v obliki brezbarvnih kristalov. Je osnovna sestavina za nitronih plinov, ki nastajajo pri reakciji dušikove(V) kisline s kovinami: Cu + 4HNO3 --> Cu(NO3)2 + 2NO2 + 2H2O , pri segrevanju nitratuv(V) težkih kovin: Pb(NO3)2 --> PbO + 2NO2 + ½ O2 , pri razkroju ntratov(III) s kislinami, tudi pri avtogenem varjenju in sijajnem jedkanju medenine in bakra.

Dušikov dioksid reagira z vodo, nastane zmes dušikove(III) kisline HNO2 in dušikove(V) kisline HNO3 : 2 NO2 + H2O --> HNO2 + HNO3 . Z bazami daje ustrezne soli .

Je v ravnotežju s svojo dimerno obliko (didušikov tetraoksid): 2 NO2 <--> N2O4 , ki brezbarvna in termično neobstojna.

Dušikov(III) oksid - (N2O3) ; (tudi dušikov trioksid) je modrozelena tekočina, ki se pod 2°C pretvori v svetlo modre kristale. Je metastabilen in razpada : N2O3 --> NO2 + NO . Je anhidrid dušikove(III) kisline in z vodo tvori kislino: N2O3 + H2O --> 2 HNO2 , z bazami pa tvori ustrezne soli nitrate(III):

N2O3 + 2 NaOH --> 2 NaNO2 + H2O .

Dušikov(V) oksid - (N2O5) ; (tudi dušikov pentaoksid) je v obliki brezbarvnih eksplozivnih kristalov, ki burno reagirajo z vodo v dušikovo(V) kislino (je njen anhidrid) : N2O5 + H2O --> 2 HNO3

Je močan oksidant, ki razpade na dušikov trioksid in kisik : 2 N2O5 --> 2 N2O3 + O2 .

Dušikova(V) kislina - (HNO3) ; čista je brezbarvna tekočina, sicer rumenkasta zaradi delnega razpada pod vplivom sončne svetlobe v dušikov dioksid : 4 HNO3 (aq) --> 2 H2O + 4 NO2 + O2 (g) . Je zelo reaktivna, obnaša se kot kislina, oksidant in reagent za nitriranje. Odlikuje se po kislinski reakciji : HNO2(aq) +H2O --> H3O+(aq) + NO3- (aq) (delokalizacija e- v strukturi aniona stabilizira njegov nastanek). Vodna raztopina je srednje močna kislina, z hidroksidi tvori soli nitrate(V). Sama in njene soli so oksidanti; oksidirajo P in S do okso kislin : S + 6 HNO3 --> H2SO4 + 2 H2O + 6 NO2 .

Svetovno se v velikih količinah pridobiva z Oswaldovim postopkom: V prvi stopnji se pridobi NO z oksidacijo amoniaka: 4 NH3 + 5 O2 --> 4 NO + 6 H2O , v nadalje se oksidira do NO2, ki se v absorbcijskih stolpih raztaplja v vodi: 4 NO + 2 H2O + O2 --> 4 HNO3 .Tako dobimo koncentrirano, 60% raztopina dušikove(V) kisline. Koncentrirana dušikova(V) kislina je strupena reaktivna snov z neprijetnim vonjem, je tudi močan oksidant in reagira z bakrom, srebrom in z živim srebrom, pri čemer nastanejo ustrezne soli in nitrozni plin - raztaplja žlahtne kovine, med tem ko nekatere kovine ne reagirajo s koncentrirano kislino, se pred njo pasivizirajo, tvorijo obrambno oksidno plast ( železo, aluminij, nežlahtne kovine). Razredčena raztopina pa ne raztaplja žlahtnih kovin, ampak nežlahtne in z njimi daje ustrezne soli, nitrate(V) : Zn + 2HNO3 (aq) --> Zn(NO3)2 + H2 ( glej - nitrati ).

Uporaba dušikove(V) kisline in nitratov(V) je zelo široka. Kislina se uporablja kot nitrirno sredstvo, v proizvodnji razstreliv, za pridobivanje umetnih gnojil, zlasti NH4NO2 ipd.

Nitrati(V) ; so soli dušikove(V) kisline, ki nastanejo pri učinkovanju le te kisline na kovine, okside : ZnO + 2HNO3 --> Zn(NO3)2 + H2O , hidrokside : Al(OH)3 + 3HNO3 --> Al(NO3)3 + 3H2O ali karbonate : CaCO3 + 2HNO3 --> Ca(NO3)2 + H2O + CO2 .Vsi nitrati kovin so lahko topni. Pri segrevanju razpadajo in nastanejo - od kationa odvisni - produkti:

-        Nitrati(V) alkalijskih kovin v nitrate(III) in kisik : 2KNO3 --> 2KNO2 + O2 ,

-        Amonijev nitrat(V) v dušikov(I) oksid in vodo : NH4NO3 --> N2O + 2 H2O ,

-        Ostali nitrati(V) v kovinski oksid, dušikov(IV) oksid in kisik : 2Pb(NO3)2 --> 2PbO + 4NO2 + O2 .

Nitrate(V) pogosto trivialno poimenujemo solitri. Tako poznamo:

KNO3 ……………..

Kalijev soliter ………….

Kalijev nitrat(V)

NaNO3 ……………

Čilski soliter …………...

Natrijev nitrat(V)

NH4NO3 …………..

Amonijev soliter ……….

Amonijev nitrat(V)

Ca(NO3)2 …………

Kalcijev soliter ………...

Kalcijev nitrat(V)

AgNO3 ……………

Lapis infernalis ………...

Srebrov nitrat(V)

Dušikova(III) kislina - (HNO2) ;je bledo modra vodna raztopina, obstojna le kot hladno razredčena, je trmično nestabilna in disproporcionira : 3HNO2(aq) --> HNO3(aq) +2NO2(g) + H2O . Njena vodna raztopina ja šibka kislina, ki disocira : HNO2 --> H+ + NO2- . Lahko reagira kot oksidant in kot reducent; oksidant: 2HNO2 + H+ + e- --> 2NO + H2O , reducent: 2HNO2 + H2O --> 2HNO3 + H+ +2e-. Njene soli nitrati(III), v vodi so lahko topne, strupene in dajo z močnimi kislinami rjav niterozni plin, npr. : 2NaNO2 + H2SO4 --> Na2SO4 + H2O + NO + NO2 , in so obstojnejši od same kisline.

Pridobivamo jo z uvajanjem zmesi nitroznega plina v vodo : H2O + NO + NO2 --> 2 HNO2 , ali pa z močimi kislinami iz njenih soli : NaNO2 + H2SO4 --> HNO2 + NaHSO4 .

Uporablja se pri sintezah barvil.

Dušikov triklorid - (NCl3) ; je temno rumena oljnata ekspozivna tekočina, z ostrim vonjem.

Duškova gnojila :

Tržne oblike

Tekoči amoniak

NH3

Sečnina

CO(NH2)2

Amonijev sulfat(VI)

(NH4)2SO4

Amonijev sulfat(VI) in amonijev nitrat(V)

(NH4)2SO4 + NH4NO3

Apneni amonijev nitrat(V)

NH4NO3 (~60%) + CaCO3 (~20-25%)

Umetna gnojila so predvsem kalijeve, dušikove in fosforjeve spojine. Največ uporabljamo mešana in NPK gnojila. Mešena gnojila pripravljajo z mešanjem enostavnih gnojil. NPK gnojilo vseguje dušik, fosfor in kalij hkrati.

Naravna gnojila dajejo zemlji tudi sestavine, ki so pomembne za tvorbo humosa, tako da izboljšemo tudi fizikalne lastnosti zemlje.