ELEMENT :
15 30.97376
P
Fosfor / Phosphorus



SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL - slo. ime / lat. ime

P - Fosfor / Phosphorus

Vrstno število

15

Molska masa

30.97376 g/mol

Skupina / Perioda

V.S / 3.P

Agregatno stanje

Trden

Opis izgleda

Glej alotropske modifikacije

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

1.82 g/cm3

T tališče

317.3 K

T vrelišče

553 K

Entalpija uparevanja

12.4 kJ/mol

Toplotna prevodnost

0.235 W/mK (pri300K)

Električna prevodnost

?

Specifična toplotna kapaciteta

0.769 J/gK (pri 300 K)

Ionski potencial

1051.5 kJ/mol

Elektroafiniteta

-74.3 kJ/mol

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijska stanja

-3, -2, 0, +1,+3, +4, +5

Elektronska konfiguracija

(Ne) 3s2, 3p3

Elektronegativnost

2.19

Radij atoma

1.28 Å

Radij iona

1.06 Å

Kristalna struktura

Monoklinska (mon)

Kislinsko - bazične lastnosti

Kiselkast

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·         Izotopi :

Oznaka

31P

Nahaja se

v naravi

  • Nahaja se v različnih modifikacijah, ki jih razlikujemo po barvi:

·         beli fosfor ; strupena, nekovinska, neobstojna in reaktivna snov, na zraku zgori (zeleno, v temi opazno svetlikanje - fosforescenca); atomi P so med sabo povezani v tetraedrične molekule P4 ; slabo topen v vodi, lahko pa se topi v CS2 ; pri 250°C se pretvori v rdečega;

·         rdeči fosfor ; ne strupena, nekovinska, manj reaktivna modifikacija, kjer se P4 molekule med sabo v škatlasto strukturo, ki se pri višjih temperaturah pretvori v viskozni vijolični fosfor ;

·         vijolični fosfor ; podoben rdečemu, le da se povezuje v dolge verige ;

·         črni fosfor ; nestrupen, kovinski in prevaja električni tok, je najbolj obstojna oblika fosforja, ki ima plastovito strukturo (podobno grafitu).

·         Gostota alotropskih modifikacji pa narašča vzporedno s tesnejšo povezavo P atomov, od črnega proti belemu. Vzrok tako velike reaktivnosti belega fosforja je posledica majhnih valenčnih kotov v tetraedrični molekuli P4, ki povzroča napetost v molekuli.

  • Zgodovina elementa :

·         letnica odkritja : 1669

·         kdo je odkril : Brand

·         kako je bil odkrit

NAHAJALIŠČE

V naravi se nahaja v obliki mineralov : fosfin (Ca3(PO4)2), apatit (Ca3(PO4)2*Ca(F,Cl)2), vivanit (Fe3(PO4)2), vavelit (4AlPO4*2Al(OH)3*9H2O) in monacit (CePO4).

PRIDOBIVANJE

Pridobivamo ga iz fosforjevih rud z redukcijo pri1400°C s koksom v prisotnosti SiO2. Pri hitrem ohlajanju fosforjevih par se kondenzira beli fosfor : Ca3(PO4)2 + 3 SiO2 --> 3 CaSiO3 + 2 P2O3 ,

P2O3 + 3 C --> 2 P + 3 CO .

UPORABA

Največ se uporablja za pridobivanje umetnih gnojil, za fosforjeve(V) kisline, fosforjevih halogenidov, za mehčala za vodo v obliki fosfatov in za sinteze drugih fosforjevih spojin.

SPOJINE ELEMENTA

Fosfin - (PH3) ; brezbarven plin, z vonjem po ribah in česnu, zelo strupen . Čistega dobimo iz fosfidov in vode, npr. : Ca2P2 + 6 H2O --> 3 Ca(OH)2 + 2 PH3 . Po lastnostih je podoben NH3. Prav tako tvori soli, ki pa jih imenujemo fosfidi.

Fosforjev(III) oksid - (P4O6) ; je bela, strupena, voskasta, kristalinična snov, ki ima strukturo tetraedra z atomi P v ogljiščih ; je anhidrid fosforjeve(III) kisline: P4O6 + 6 H2O --> 4 H3PO4 . Nastane pri zgorevanju belega fosforja na zraku ali v toku kisika : 4 P + 3 O2 --> P4O6 (eksotermna reakcija). Uporablja pa se za pridobivanje fosforjeve(III) kisline.

Fosforjev(V) oksid - (P2O5) ; je bela, kristalinična snov, ki je zelo higroskopna - nase veže vodo. Nastopa v dimerni molekulski obliki, kot molekula P4O10. Je anhidrid fosforjeve(V) kisline in se z različnimi množinami vode veže v naslednje kisline:

Metafosforjeva(V) kislina : P2O5 + H2O --> 2 HPO3 (natančneje v (HPO3)x , ponavadi x=2 )

Difosforjevo(V) kislino : P2O5 + 2 H2O --> H4P2O7

Ortofosforjeva(V) kislina : P2O5 + 3 H2O --> 2 H3PO4 , oziroma fosforjeva(V) kislina.

Direktno ga lahko pridobivamo pri oksidaciji belega fosforja v kisiku ali zraku, lahko pa ga dobimo tudi z nadaljno oksidacijo P4O6 : 2 P + 5/2 O2 --> P2O5 ali P4O6 + 2 O2 --> P4O10 (dimer).

Uporablja se za pripravo anhidridov kislin, včasih tudi za vezavo vlage iz atomsfere in za pripravo fosforjeve(V) kisline in njenih soli.

Fosforjeva(V) kislina - (H3PO4) ; je brezbarvna sirupozna tekočina, ki se z vodo meša v vseh razmerjih. Kot oksidant skoraj ne reagira in je triprotonska kislina - protolitsko reagira z vodo v treh stopnjah: H3PO4 --> H+ + H2PO4- , H2PO4- --> H+ + HPO42- , HPO42- --> H+ + PO43- ; in tvori tri vrste soli : dihidrogenfosfate(V) , hidrogenfosfate(V) in fosfate(V).

Vodilni tehnični postopek pridobivanja fosforjeve(V) kisline je osnovan na redukciji kalcijevega fosfata, fosfina do belega fosforja : Ca3(PO4)2 + 3 SiO2 + 5 C --> 5 CO + 2 P + 3 CaSiO3 , ki ga nato oksidirajo v eleltričnih pečeh : 2 P + 5/2 O2 --> P2O5 in vodijo skozi posebne kolone, da veže vodo : P2O5 + 3 H2O --> 2 H3PO4 . Lahko pa jo pridobimo tudi z učinkovanjem močne kisline na kalcijev fosfat(V) : Ca3(PO4)2 + 3 H2SO4 --> 2 H3PO4 + 3 CaSO4 , ali pa s hidrolizo fosforjevega pentaklorida : PCl5 + 4 H2O --> H3PO4 + 5 HCl .

Uporablja se za sintezo fosfatov(V), za fosfatiranje železa in cinka, za raztopine za elektrolitsko in kemično poliranje kovin, pri pripravi osvežilnih pijač, za izdelovanje katalizatorjev in farmakov.

Fosfati(V) ; soli fosforjeve(V) kisline oz. soli ortofosforjeve(V) kisline , ki nastanejo pri postopni nevtralizaciji z lugi. V vodi so lahko topni samo spodaj našteti fosfati(V) , vsi ostali so netopni. Vodotopni fosfati(V) :

§         Primarni (primer: NaH2PO4); alkalijskih kovin in nekaterih (posebej dvovalentnih) težkih kovin

§         Sekundarni (primer: Na2HPO4); alkalijskih kovin

§         Terciarni (primer: Na3PO4 ); alkalijskih kovin (razen litijevega in amonijevega)

Uporabljajo se za pridobivanje umetnih gnojil, mehčalcev vode , za premaze, ki ščitijo pred ognjem , za farmacevtske in kozmetične preperate ; v živilski industriji kot soli za topljenje sira in za fosfatenje.

Fosforjeva(III) kislina - (H3PO3) ; je dvoprotonska kislina; tretji proton je direktno vezan na P atom in njena protoliza poteka v dveh stopnjah. Znani sta dve vrsti soli : dihidrogenfosfati(III) (NaH2PO3) in hidrogenfosfati(III) (Na2HPO3). Tako kislina kot njene soli so med najmočnejšimi anorganskimi reducenti. Pri segrevanju disproporcionira : 4 H3PO3 --> PH3 + 3 H3PO4 . Pridodivamo jo lahkp z reakcijo fosforjevih(III) halogenidov in vode : PCl3 + 3 H2O --> H3PO3 + 3 HCl .

Fosforjeva(I) kislina - (H3PO2) ; je enoprotonska kislina, ki ima dva protona direktno vezana na P atom in v vodi protonira v eni stopnji. Lahko jo izoliramo z raztapljanjem belega fosforja v barijevem hidroksidu in nadaljno reakcijo z žveplovo(VI) kislino: 8P + 3Ba(OH)2 + 6H2O --> 2PH3 + Ba(H2PO2)2 Ba(H2PO2)2 + H2SO4 --> BaSO4 + 2 H3PO2 . Tvori soli fosfate(I) drugače imenovane hipofosfiti.

Natijev fosfat(I) (hipofosfit) - ( Na[PO2H2] ), ki kristalizira z eno molekulo vode, nastaja iz vročega hidroksida in belega fosforja. Uporablja se za kemijsko niklenje in kobaliranje.

Fosforjev(III) klorid - (PCl3) ; brezbarvna tekočina, ki se na vlažnem zraku močno kadi in je zelo reaktivna spojina. Z vodo daje fosforjevo(III) kislino : PCl3 + 3 H2O --> H3PO3 + 3 HCl . Nastane pri burni reakciji v kloru : 2 P + 3 Cl2 --> 2 PCl3 . Uporablja se kot izhodna spojina za pripravo številnih fosforjevih spojin.

Fosforjev(V) klorid - (PCl5) ; bela tredna snov, ki nastane pri zgorevanju fosforja v pribitku klora najprej do triklorida , kasneje pa do pentaklorida : 2 P + 3 Cl2 --> 2 PCl3 , PCl3 + Cl2 --> PCl5 . Z malo vode daje oksiklorid : PCl5 + H2O --> POCl3 + 2 HCl , z še več vode pa fosforjevo(V) kislino : PCl5 + 4 H2O --> H3PO4 + 5 HCl .

ZANIMIVOSTI

Spojin z oksidacijskim številom +3 so strupene in so reducenti, medtem ko so spojine fosforja z oksidacijskim številom +5 nestrupene in nimajo reduktivnih lastnosti. Tak primer sta oksida fosforja.