DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·        Izotopi : Pri kloru je znanih 23 izotopov z masnimi števili od 28 do 51. Stabilna pa sta dva izotopa:

·        Zgodovina elementa :

·        letnica odkritja : 1774

·        kdo je odkril: C. W. Scheele

·        kako je bil odkri :

NAHAJALIŠČE

- v primerjavi z ostalimi halogeni je najbolj pogost. Glavni viri klora so minerali silvin, kamena sol in karnalit.

- v naravi se nahaja večinoma v oksidacijeskem stanju -1, zaradi tega, ker ima zelo pozitiven oksidacijski potencial.

PRIDOBIVANJE

- klor v laboratoriju pripravijo z oksidacijo koncentrirane klorovodikove kisline s kalijevim manganatom(VII).

2KMnO₄ + 16HCl --> 5Cl₂ + MnCl₂ + 2KCl + 8H₂O

Lahko pa ga pripravijo tudi z oksidacijo natrijevega klorida v koncentrirani žveplovi(VI) kislini z manganovim(IV) oksidom.

- v kemijski industriji pa klor pridobijo z elektrolizo (elektrolit je nasičena vodna raztopina natrijevega klorida). Za anodo pa uporabijo jeklo ali pa živosrebro.

UPORABA

- večino (okrog 70%) klora uporabijo za sintezo organskih spojin (PVC, kloralkani), nekaj klora uporabljajo za kloriranje vode in beljenje nekaterih materialov (npr. papirja).

SPOJINE ELEMENTA

- klor tvori različne okside, večina le-teh pa je nestabilnih, so namreč eksplozivni. Diklorov oksid, Cl₂O, je rumenorjav plin, ki ga pridobijo pri reakcijo klora z vlažnim natrijevim karbonatom.

2Cl₂ + 2Na₂CO₃ + H₂O --> 2NaHOCO₂ + 2NaCl + Cl₂O

- klorov dioksid, ClO₂, je zelo eksploziven plin in ga dobijo z redukcijo natrijevega klorata(V) z žveplovim dioksidom v kisli raztopini.

2ClO₃^- + SO₂ --> 2ClO₂ + SO₄^2-

Lahko pa ga pridobijo tudi pri razpadu klorove(V) kisline z disproporcionacijo

- diklorov heptoksid, O(ClO₃)₂ ali Cl₂O₇, je anhidrid klorove(VII) kisline, HOClO₃. Je brezbarvno olje, ki je občutljivo na udarce.

-oksokislin in oksosoli je izredno veliko. Klorova(I) kislina, HclO, je zelo šibka, neobstojna in je najmočnejši oksidant. Klorati(I) razpadejo ob prisotnosti katalizatorjev (npr. MnO₂) in nastane kisik.

- klorovo(III) kislino, HClO₂, sintetizirajo s klorovim dioksidom ali pa pridobijo iz barijevega klorata(III).

Ba(ClO₂)₂ + H₂SO₄ --> BaSO₄ + 2HClO₂

- klorate(III) in tudi klorate(V) pridobijo z disproporcionacijo

2ClO₂ + 2NaOH = NaClO₃ + NaClO₂ + H₂O

- klorova(V) kilsina, HClO₃, je kar močna kislina in je kot 30% vodna raztopina obstojna. Pridobijo jo iz Ba(ClO₃)₂ in H₂SO₄ ali pa z disproporcionacijo. Klorati(V) so slabši oksidanti kot klorati(I). Zmesi z fosforjem in žveplom so eksplozivne.

- klorovo(VII) kislino ali perklorovo kislino, HClO₄, je najmočnejša kislina, lahko pripravijo iz barijevega klorata(VII) z žveplovo kislino.

Ba(ClO₄)₂ + H₂SO₄ --> BaSO₄ + 2HClO₄

-pri segrevanju ta kislina eksplodira. Z destilacijo lahko pripravijo čisto 100% kislino. Je gibljiva in brezbarvna tekočina. Klorate(VII), ki so dobro topni, pridobijo z disproporcionacijo kloratov(V)

4NaClO₃ --> NaCl + 3NaClO₄

- če se klor veže z vodikom, te spojinam imenujejo vodikovi kloridi. Med najvažnejše spada vodikov klorid, HCl. Ko se ta dva elementa vežeta reagirata zelo burno (nastane eksplozija, vendar šele ko sprožijo reakcijo z iskro). Če vodikov klorid raztopijo v vodi nastanejo kisle raztopine. Pomembna je klorovodikova kislina ali nekateri jo imenujejo tudi solna kislina.

-nastanejo lahko tudi medhalogenske spojine, to pomeni, da se halogeni povezujejo med seboj. Fizikalne lastnosti so vmesne med elementoma, ki to spojino sestavljata.

ZANIMIVOSTI

-ker klor nastane tudi pri razpadu klorove(V) kisline, je to razlog da se nikoli ne sme dodati koncentrirane žveplove kisline kloratom(V). Pri reakciji nastane klorova(V) kislina, ki takoj razpade v klorov dioksid in ta takoj eksplodira tako močno, da raznese posodo.

- klorovodikova kislina se na zraku močno kadi

- želodčni sok jo vsebuje od 0,4 do 0,5%

- plinasti klor najeda sluznico dihalnih organov in uničuje pljučno tkivo, zato so klor v I. sv. vojni uporabljali kot bojni strup