ELEMENT :

SPLOŠNE LASTNOSTI

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·        Izotopi : Pri kobaltu je znanih 27 izotopov z masnimi števili od 48 do 75. Stabilen pa je le eden:

·        Zgodovina elementa :

·        letnica odkritja : 1735

·        kdo je odkril : Georg Brandt

·        kako je bil odkrit: Ime je element dobil iz germanske mitologije. Po podzemnem zlem duhu, ki so ga rudarji v srednjem veku obdolžili, da je pokvaril rude. Kobalt namreč nastane pri raznih metalurških postopkih. Ljudje pa so tedaj pričakovali, da bodo dobili baker ali drugo žlahtno kovino, dobili pa so samo kobalt.

NAHAJALIŠČE

- v naravi je zelo redek element

- V glavnem pa se nahaja v mineralih smaltit in kobaltit

PRIDOBIVANJE

- kovinski kobalt pridobivajo z redukcijo Co3O4 z ogljikovim oksidom ali aluminijem

UPORABA

- kobalt je korozijsko odporen, zato ga uporabljajo za izdelavo jekla in visokoenergijske magnete.

- z njegovimi spojinami barvajo steklo in keramiko

SPOJINE ELEMENTA

- kobalt tvori tri okside:

a) kobaltov(II) oksid, CoO, nastane pri termičnem razkroju (pri T = 1100°C) kobaltovega(II) hidroksida ali karbonata. CoO reagira z vlago ter je mafoteren.

  4CoO + 2H₂O + O₂ ---> 4CoO(OH)

b) kobaltov(III) oksid, Co₂O₃, nastane takrat, ko se raztopinam kobaltovih(III) soli dodajajo hidroksidi.

c) kobaltov(II,III), CO₃O₄, nastane kadar kobaltov(III) oksid segrevajo na zraku pri 500°C.

- znani so brezvodni kobaltovi(II) halogenidi, CoX₂, (X je F, Cl, Br). Nastanejo pa pri dehidraciji heksaakvakobaltovih(II) soli.

 [Co(H₂O)₆]Cl ---> CoCl₂ + 6H₂O

- kobaltove(III) koordinacijske spojin pripravijo z oksidacijo vodnih raztopin Co²⁺. Pri teh spojinah potekajo reakcije zamenjave posameznih ligandov zelo počasi, zato je mogoče izolirati posamezne substitucijske produkte. Imajo večinoma oktaedrično strukturo.

- kobaltove(II) koordinacijske spojine tvori, s tetraedrično koordinacijo, kobaltov(II) ion. Tukaj so največkrat ligandi halogenidi ali psevdohalogenidi. (I^-, SCN^-,…)

- v vodnih raztopinah in v trdnih kobaltovih(II) soleh je prisoten obstojen ion [Co(H₂O)₆]^2-

ZANIMIVOSTI

- kobaltova bomba je močna in odporna kovinska priprava. Deluje na principu uporabe radioaktivnega kobaltovega izotopa. Ta izotop dobimo iz navadnega kobalta, ki je stabilen in neradioaktiven, če ga izpostavimo .žarčenju atomskega reaktorja. Aparaturo uporabljajo v boju proti raku. Vir žarčenja je postavljen v središče varovalne mase (svinec ali jeklo bombe), ker mora ta masa vsrkat žarčenje. Vzrok uporabe radioaktivnega kobalta je v tem, da oddaja žarke gama podobno kot radij. Je pa cenejši od radija. Kobaltova bomba omogoča učinkovito uresničevati radioterapijo. Je petnajstkrat močnejša od električnih aparatov, ki proizvajajo žarke X.