ELEMENT :

28 58,69
Ni
Nikelj / Nickel



SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL – slo. ime / ang. ime

Ni – Nikelj / Nickel

Vrstno število

28

Molska masa

58.69 g/mol

Skupina / Perioda

VIII: S. (stranska) /4. P.

Agregatno stanje

Trden

Opis izgleda

Sivkasta, srebrnobela kovina, žilava in tenljiva

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

8.90 g/cm3

T tališče

1726 K

T vrelišče

3005 K

Entalpija uparevanja

377.5 kJ/mol

Toplotna prevodnost

90.7 W/mK (pri 300 K)

Električna prevodnost

14.6 10**6 om /g cm

Specifična toplotna kapaciteta

0.444 J/g K (pri 300 K)

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijsko število

+2, +3, +4

Elektronska konfiguracija

[Ar] 4s23d8

Elektronegativnost

1.75

Ionski radij

0.69 Å

Kristalna struktura

Kubične - ploskovno centrirana

Kislinsko – bazične lastnosti

Bazičen

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·        Izotopi : Pri niklju je znanih 28 izotopov z masnimi števili od 50 do 78. Stabilnih pa je pet izotopov:

Oznaka

58Ni, 60Ni, 61Ni, 62Ni, 64Ni

·        Zgodovina elementa :

·        letnica odkritja : 1751

·        kdo je odkril : Alexander Cronstedt

·        kako je bil odkrit: Ime je element dobil po zlih duhovih iz germanske mitologije.

NAHAJALIŠČE

- nikelj je zelo redek element v zemeljski skorji. Največkrat je v spojinah z žveplom, arzenom in antimonom ter v silikatnih mineralih

PRIDOBIVANJE

- nikelj pridobivajo s praženjem sulfidov na zraku ali z redukcijo z ogljikom, lahko pa ga pridobijo tudi z elektrolizo nikljevega sulfida

UPORABA

- zaradi obstojnosti na zraku, nikelj uporabljajo pri galvanizaciji, za zaščito kovinskih predmetov, uporablja se tudi kot katalizator pri reakcijah z vodikom

- v železovih zlitinah poveča njihovo trdnost

SPOJINE ELEMENTA

- nikljeve(IV) spojine so redke. Znani so fluoronikolati(IV)

 NiF2 + 2KF + F2 ---> K2[NiF6]

- nikljeve(II) spojine so obstojne. Soli je mogoče pripraviti z reakcijo med nikljem in kislinami. Namesto niklja se lahko uporabi tudi nikljev(II) oksid in nikljev(II) karbonat

- nikljev(II) oksid nastane pri segrevanju nikljevega(II) nitrata(V), karbonata ali oksalata

- nikljev prah, ki ga uporabljajo kot katalizator pri reakcijah hidriranja organskih spojin, nastaja pri redukciji z vodikom pri temperaturi 200°C

- nikljeve koordinacijske spojine imajo lahko različne poliedre, od oktaedrične, kvadratne, kvadratno piramidalne do tetraedrične koordinacije