ELEMENT :

29 63,55
Cu
Baker / Copper



SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL – slo. ime / ang. ime

Cu – Baker / Copper

Vrstno število

29

Molska masa

63,55 g/mol

Skupina / Perioda

I. S. (stranska) / 4. P.

Agregatno stanje

Trden

Opis izgleda

Svetlordeča kovina, žilava, mehka.

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

8,96 g/ cm3

T tališče

1083°C

T vrelišče

2567°C

Entalpija uparevanja

300,5 kJ/ mol

Toplotna prevodnost

401 Wm-1K-1 (300K)

Električna prevodnost

60,7*106omg-1cm-1

Specifična toplotna kapaciteta

0,385 Jg-1K-1 (300K)

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijsko število

+1, +2

Elektronska konfiguracija

[Ar]3d104s1

Elektronegativnost

1.6

Kovinski radij

1.28 Å

Ionski radij

0.7 Å

Kristalna struktura

Kubična - ploskovno centrirana

Kislinsko – bazične lastnosti

Močno bazične
DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·        Izotopi : Pri bakru je znanih 28 izotopov z masnimi števili od 52 do 80. Stabilna pa sta dva izotopa:

Oznaka

63Cu, 65Cu

·        Zgodovina elementa : Latinsko ime za baker je cuprum. Ime izvira iz Cipra, kjer so bila velika nahajališča bakrove rude že v antičnih časih.

NAHAJALIŠČE

- najpomembnejša bakrova ruda vsebuje mineral halkoprit. Iz halkoprita pridobivajo surovi baker po večstopenjskem postopku.

PRIDOBIVANJE

- baker pridobivajo metalurško, s praženjem sulfidov, kjer je največ samorodnega bakra. Čisti baker pridobivajo z elektrolizo.

 Cu2S + 2Cu2O ---> 6Cu + SO2

UPORABA

- baker je odporen proti oksidaciji, veliko se uporablja za zaščitne obloge. Čisti baker uporabljajo tudi za električne kable. Na zraku postanejo bakreni predmeti zeleni, ker nastane plast bazičnega bakrovega(II) karbonata, sulfata ali klorida.

SPOJINE ELEMENTA

- bakrove (I) spojine se na zraku večinoma spremenijo v bakrove (II) spojine. Iz vodnih razopinin bakrovih(I) spojin lahko izolirajo slabo topne bakrove soli.

 2CuCl2 + SO2 + H2O ---> 2CuCl + H2SO4 + 2HCl

- bakrov(I) oksid, Cu2O, nastane skupaj z CuO pri segrevanju bakra na zraku. Baker(I) tvori obstojneše koordinacijske spojine od bakrovih(II) spojin.

- najpomembnejšo vlogo med bakrovimi spojinami imajo bakrove(II) spojine, npr. CuO, CuX2 (X = F, Cl, Br, I). V vodnih raztopinah so obstojne. CuO nastane pri oksidaciji bakra s kisikom pri višjih temperaturah ali pri termičnem razkroju bakrovega(II) nitrata.

- baker(III) je obstojen v koordinacijskih spojinah

- bakrove okso soli, ki nastanejo iz bakra in okso kislin, kristalizirajo kot akvabakrove(II) soli. Tukaj je baker koordinativno vezan z vodo in kisikovimi atomi anionov.

- baker tvori halogenide z oksidacijskem številu +1. Bakrov(I) jodid nastane, ko jodidni ioni reagirajo z raztopino Cu2+ ionov.

 2Cu2+ + 4I- ---> 2CuI + I2

- bakrov(I) klorid se pripravi iz bakrovega(II) klorida s segrevanjem s prebitkom bakra v conc. klorovodikovi kislini.

 Cu + CuCl2 + 2Cl- ---> 2CuCl2-