ELEMENT :
34 78,96
Se
Selen / Selenium



SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL – slo. ime / lat. ime

Se – selen / Selenium

Vrstno število

34

Molska masa

78.96 g/mol

Skupina / Perioda

6 / 4

Agregatno stanje

Trden

Opis izgleda

Siva, slabo svetlikajoča se snov

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

4.79 g/cm3

T tališče

494 K

T vrelišče

958 K

Entalpija uparevanja

26.32 kJ/mol

Toplotna prevodnost

2.04 W/mK (pri 300 K)

Električna prevodnost

8 10** 6 om/gcm

Specifična toplotna kapaciteta

0.32 J/gK (pri 300 K)

Ionizacijski potencial

940.6 kJ/mol

Elektroafiniteta

-212 kJ/mol

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijska stanja

-2, +4, +6

Elektronska konfiguracija

(Ar) 3d10, 4s2, 4p4

Elektronegativnost

2.55

Atomski radij

1.40 Å

Kovalentni radij

1.16 Å

Kristalna struktura

Heksagonalna (hex)

Kislinsko – bazične lastnosti

Kisel

 

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·         Poznami sta dev modifikaciji:

·         Sivi (kovinski) selen; tvorijo ga verige molekul Sen in je krhka, siva, slabo svetlikajoča se snov. V temi slabo prevaja električni tok, njegov aprevodnost naraste , če ga osvetlimo; netopen v CS2;

·         Rdeči selen; obročaste molekule Se8 tvorijo rdeče nekovinske kristale, ki s CS2 dajo rumeno raztopino. Modifikacija je sestavljena iz α- in β-selena (razporeditve obročev)in je neobstojna;

·         Izotopi :

Oznaka

80Se, 78 Se, 82 Se, 76 Se, 77 Se, 74 Se

Nahaja se

  

·         Zgodovina elementa :

·         letnica odkritja : 1817

·         kdo je odkril : Berzelius

·         kako je bil odkrit : V blatu na dnu svinčevih komor v neki tovarni žveplove kisline. Imenoval ga je po luni (grško selene – Luna), ker je opazil veliko podobnosti z že znanim elementom telurjem.

NAHAJALIŠČE

Redek, pogosto v majhnih količinah, pomešan s telurjem, spremlja žveplo v rudah. Selenovih rud je zelo malo. Pri praženju sulfidnih rud sev prahu nabira SeO2, ki je v primerjavi z plinastim SO2 trden. V mulju svinčenih hramov se nabira v elementarnem stanju.

PRIDOBIVANJE

Iz anodnega blata pri elektrolitski rafinaciji bakra. Blato izlužijo s hidroksidom, elen izoborijo z žveplovim dioksidom in ga očistijo z destilacijo nastale zmesi.

UPORABA

Za fotocelice za npr. fotocelično merjenje osvetlitve in usmernike električnega toka (selenovi usmerniki, kot npr. V fotokupirnih strojih, kjer je nanos ogljika odvisen od elektronskega privlaka selena.

SPOJINE ELEMENTA

Vodikov selenid – H2Se ; podoben sulfidu; je zelo strupen in neprijetnega vonja, lahko povzroči poškodbe na očeh in sluznici. Je močnejši reducent kod vodikov sulfid. Vodne raztopine so kisle in z lugi tvorijo soli selenide.

Selenov dioksid – SeO2 ;trdna bela snov, nastane z gorenjem selena na zraku in ob praženju ustreznih rud. Raztaplja se v vodi, pri čemer nastane šibka selenova(Ⅳ) kislina : SeO2 + H2O --> H2SeO3  ; je njen anhidrid.

Selenova(Ⅳ) kislina – H2SeO3 ;(tudi selenasta kislina); Je srednje močna kislina, ki nastane z raztapljanjem selenovega dioksida v vodi. Je srednje močan oksidnt:H2SeO3 + 4H+ + 4e- --> Se + 3H2O

Tvori soli selenate(Ⅳ) , ki so jih včasih imenovali seleniti.

Selenova(Ⅵ) kislina – H2SeO4 ;nahaja se v obliki igličastih kristalov s tališčem pri 37°C. pripraviti jo je možno z oksidacijo iz selenove(Ⅳ) kisline s klorom: H2SeO3  + H2O + Cl2 --> H2SeO4  + 2HCl; Je močnejši oksidant od žveplove(Ⅵ) kisline in ima njej podobne lastnosti. Z bazami tvori soli selenate(Ⅵ). Barijev selenat(Ⅵ) – BaSeO4, zelo težko topna spojina.

 ZANIMIVOSTI