ELEMENT :
51 121,757
Sb
Antimon / Antimony

SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL – slo. ime / ang. ime

Sb – antimon / Antimony

Vrstno število

51

Molska masa

121.757 g/mol

Skupina / Perioda

V.S./5.P.

Agregatno stanje

trden

Opis izgleda

svetleči, srebrno beli kristali

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

6,69 g/cm3

T tališče

903.91 K

T vrelišče

1860 K

Entalpija uparevanja

67.97 kJ/mol

Toplotna prevodnost

24.3W/mK (pri 300 K)

Električna prevodnost

2.6 10**6 om/gcm

Specifična toplotna kapaciteta

0.207 J/gK (pri 300 K)

Ionizacijski potencial

820 kJ/mol

Elektroafiniteta

-193 kJ/mol


KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Oksidacijsko število

+5, +3, -3

Elektronska konfiguracija

[Kr] 4d105s25p3

Elektronegativnost

2.05

Atomski radij

1.59 Å

Kovalentni radij

1.40 Å

Kristalna struktura

Romboidna

Kislinsko – bazične lastnosti

Kiselkast

DODATNE OPISNE LASTNOSTI

  • svetleči, srebrno beli kristali, obstojni na zraku; pri močnem segrevanju zgori v antimonov (III) oksid (Sb2O3 ); s klorom se spaja tako, da zgori.
  •  Je netopen v klorovodikovi kislini (HCl) in žveplovi(VI) kislini (H2SO4), z dušikovo(V) kislino nastaneta netopna antimonov(III) in antimonov(V) oksidhidrata
  • nastopa v večih modifikacijah:

·         kovinski antimon (najbolj obstojen)

·         črni antimon (nastane pri kondenzaciji antimonovih hlapov na hladni površini; je amfoteren, zelo reaktiven, pri segrevanju se spremeni v kovinski antimon)

·         eksplozivni antimon (nastane elektrolitsko; pri razenju in iskrenju se eksplozivno spremeni v kovinski antimon)

·         Izotopi :

Oznaka

121Sb , 123Sb

Nahaja se

V naravi

·         Zgodovina elementa :

·         letnica odkritja : 1000

·         kdo je odkril : /

·         kako je bil odkrit : poznali so ga že stari Kitajci in Babilonci, v antiki je bil poznan pod imenom minerala stibnita /lat. stibium (Sb2S3)

NAHAJALIŠČE

Skraj vedno kemijsko vezan, večinoma v svinčevih, bakrovih in srebrovih rudah. Minerali so antimonit (Sb2S3), valentinit (Sb2O3), antimonov sijajnik (4Cu2S*Sb2S3)

PRIDOBIVANJE

Z metalurškimi postopki iz sulfidnih rud; ruda se tali v loncu v plamenski peči.

Sb2S3  + 3 Fe 2 Sb + 3 FeS

Sb2S3 + 9/2 O2 Sb2O3  + 3SO2

Sb2O3 + 3C 2Sb + 3CO

UPORABA

Antimonove elektrode se uporabljajo za merjenje pH-vrednosti. Večina kovinskega antimona se uporablja kot dodatek zlitinam, poveča trdnost svinca, in kot dopant za polprevodnike. V obliki spojin pa se uporablja v najrazlijčnejše namene.

SPOJINE ELEMENTA

Antimonov hidrid - (SbH3 ) ; je zelo strupen, brezbarven, vnetljiv plin nepijetnega vonja.

Antimonov (III) oksid – (Sb2O3); hladen prašek bele barve, pri segrevanju se spremeni v rumeno, je amfoteren.

Antimonov (III) hidroksid – (Sb(OH); ali tudi antimonova(III) kislina; amfoterna snov, s hidroksidi tvori antimonite(III) npr. Na3[Sb(OH)3], s kislinami pa antimonove(III) soli, ki pri večjih množinah vode hihrolizirajo in tvorijo antimonilne soli (SbO = antimonil).

SbCl3 + H2O --> SbOCl + 2HCl

Antimonova(V) kislina – (Sb2O3 x H2O); daje s hidroksidi antimonite(V) npr. Težko topen natrijen antimonat(V)Na[Sb(OH)6] in svinčev antimonat(V) Pb(SbO3)2, bolj poznan kot “neapelsko rumenilo”, ki se uporablja v slikarstvu kot pigment.

Antimonov (III) klorid – (SbCl3); je brezbarvna, mehka kot maslo, na zraku kadeča se snov.

Antimonov (III) sulfid – (Sb2S3); obarja se iz antimonovih(III) raztopin z vodikovim sulfidom v obliki oranžno rdeče oborine. Naravni antimonov sijajnik je siva oblika te spojine.

Antimonov(V) sulfid – (Sb2S5); je oranžno rdeča vnetljiva snov.

ZANIMIVOSTI