ELEMENT :

79 196,98
Au
Zlato / Gold

SPLOŠNE LASTNOSTI

SIMBOL – slo. ime / ang. ime

Au – Zlato / Gold

Vrstno število

79

Molska masa

196,98 g/mol

Skupina / Perioda

I. S, (stranska) / 6. P.

Agregatno stanje

Trden

Opis izgleda

Rumena, mehka, žlahtna kovina

FIZIKALNE LASTNOSTI

Gostota

19,3 g/ cm3

T tališče

1063°C

T vrelišče

2857°C

Entalpija uparevanja

324,43 kJ/ mol

Toplotna prevodnost

317 Wm-1K-1 (300K)

Električna prevodnost

48,8*106omg-1cm-1

Specifična toplotna kapaciteta

0,128 Jg-1K-1 (300K)

KEMIJSKE IN STRUKTURNE LASTNOSTI

Valenčno število

+1, +3

Elektronska konfiguracija

[Xe]4f145d106s1

Elektronegativnost

1.7

Kovinski radij

1,44 Å

Ionski radij

--

Kristalna struktura

Kubična - ploskovno centrirana

Kislinsko – bazične lastnosti

Amfoterne
DODATNE OPISNE LASTNOSTI

·        Izotopi : Pri zlatu je znanih 34 izotopov z masnimi števili od 171 do 205. Stabilen pa je le eden izotop:

Oznaka

197Au

·        Zgodovina elementa : Ime je element dobil iz latinščine – aurum pomeni jutranja zarja.

NAHAJALIŠČE

- zlato je večinoma samorodno. V primarnih ležiščih (kremenastih slojih) najdemo gorsko zlato, v sekundarnih ležiščih pa je zlatonosni pesek, ki nastane s preperevanjem primarnih ležišč, naplavljajo ga gorske vode.

PRIDOBIVANJE

- zlato lahko pridobivajo z raztaplanjem v živem srebru ter pri tem nastane amalgam zlata in nato pri segrevanju amalgama, živo srebro odpari, ostane zlato.

- lahko pa zlato pridobivajo s cianidnim izluževanjem (s pomočjo raztopine natrijevega cianida).

 4Au + 8KCN + 2H2O + 8O2 ---> 4K[Au(CN)2] + 4KOH

 2Na[Au(CN)2] + Zn ---> Na2[Zn(CN)2] + 2Au

UPORABA

- zlato uporabljajo za izdelavo nakita in okrasnih predmetov, za zlate palice–zlata podlaga papirnatega denarja, v zobotehniki, za električne kontakte, kot zlati tisk v knjigah.

SPOJINE ELEMENTA

- spojine zlata(III) so najznačilnejše za kemizem zlata. So bolj obstojne kot spojine zlata(I). Zlatov(III) oksid, Au2O3, nastane pri segrevanju oksonijevega tetrakloroavratata(III), je kisli oksid in reagira z močnimi hidroksidi. 

- dizlatov(III) klorid, Au2Cl6 ima molekule v trdnem in plinastem stanju. Pri 160°C Au2Cl6 razpade na klor in zlatov(I) klorid, le-ta ima polimerno strukturo.

- pri redukciji dizlatovega(III) klorida z ogljikovim oksidom nastane spojina [Aucl(CO)]

 Au2Cl6 + 4CO ---> 2[Aucl(CO)] + 2COCl2

- v vodnih raztopinah so obstojne zlatove(I) koordinacijske spojine.

ZANIMIVOSTI

- bila je verjetno ena prvih kovin, ki jo je človek spoznal. Zlato lahko najdemo v čistem stanju – v majhnih količinah (grudah).

- zlato je najbolj tenljiva kovina, ki jo lahko zvaljamo v prozorne lističe in prepuščajo svetlobo.

- zlato je dober toplotni in električni prevodnik. Na zraku je obstojno vendar ga klor, brom in zlatotopka rahlo najedajo.

- vsebnost zlata izražamo v tisočinkah včasih v karatih. Čisto zlato ( čistost 1000 ) ima 24 karatov, zlato čistoče 333 pa 8 karatov.