|
|
|
|
3. glavna skupina - alkalijske kovine V III. glavni skupini periodnega sistema se nahajajo elementi, ki jih imenujemo bor, aluminij, galij, indij ter talij. Elektronska konfiguracija je ns2np1.
Atomi bora so vezani v obliki ikozaedra, ker elektroni ne tvorijo hibridnih orbital ampak se prost s-elektron veže v poljubni smeri, prosta p-elektrona pa se vežeta pravokotno en na drugega. Obstojnost spojin z oksidacijskim številom +3 se zmanjšuje z naraščajočim vrstnim številom elementa. Vzrok zmanjševanja je v šibkejših kemijskih vezeh, ki jih tvorijo elementi Ga, In in zlasti Tl. Zanj so bolj značilne spojine z oksidacijskim številom +1. Talij je tudi najtežji element v skupini. Med kemijskimi lastnostmi borovih in aluminijevih spojin, z oksidacijskim številom +3, prevladuje njihov značaj Lewisovih kislin. Z Lewisovimi bazami tvorijo širok niz koordinacijskih spojin. Glavna razlika med aluminijem in borom je v koordinacijskem številu. Aluminij lahko v vodnih raztopinah tvori koordinacijske spojine s štirimi ali šestimi skupinami, le-te so tudi pogostejše. Največje koordinacijsko število bora pa je štiri. Kovinskost narašča od bora do talija. Elementarni bor je nekovina s kovalentno zgradbo, ostali elementi so kovine. Bor ima nekovinski značaj zaradi velike ionizacijske energije, ki znaša 800,7 kJ/mol. Razlike med borom in drugimi elementi v tej skupini so v veliki meri posledica bistvene razlike v velikosti atoma bora v primerjavi z atomi drugih elementov. Atomski radiji naraščajo po skupini navzdol skupaj s povečanjem glavnega kvantnega števila valenčne lupine. Za Al, Ga, In ter Tl je značilna velika razlika med tališčem in vreliščem. Predvsem so vidne te razlike pri galiju, ki kristalizira s kompleksno strukturo. V tej strukturi je razdalja med atomi večja od vsote njihovih radijev, zaradi tega je kovinska vez slabša. Posledica tega pa je zelo nizko tališče. |
||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||