Sin vojvode Mirka Petroviča Njegoša se je rodil v Njegušima 7.10.1841. Za kneza so ga potrdili leta 1860 na zasedanju glavarjev. V zunanji politiki se je upiral na Rusijo.S srbskim knezom Mihailom je1866 naredil sporazum o izvajanju skupnih aktivnostih za osvoboditev jugoslovanskih narodov izpod turškega jarma. Po Bosanski-hercegovski vstaji 1875 je Nikola s Srbi sklenil sporazum o skupni vojni proti Turkom, ki je trajala dve leti. V tej vojni je dosegel pomembno zmago 1876 v Vučjem Dolu, nato pa še 1877 v Nikšiču in Baru, leto kasneje pa v Ulcinju. Eden iz njegovih največjih zunaj političnih uspehov je potrdilo o neodvisnosti in razširitvi Črne gore na berlinskem kongresu 1878. Novi Hercegovini je v letih 1881-82 pomagal v bojih z Avstro-Ogrsko. 1905 je izdal oktroirani zakon. Leta 1910 je Črno goro proglasil za kraljevino, sebe pa za kralja. V balkanskih vojnah in prvi svetovni vojni je bil vrhovni poveljnik črnogorske vojske. Po avstro-ogrski zasedbi Črne gore januarja 1916, je z delom vlade emigriral v Francijo. Čez dve leti pa so ga v Podgorici odstavili iz položaja narodnega vladarja. Umrl je 1. marca 1921 v francoskem mestu Cap d' Antibesu.