General Erich von Falkenhayn

     Rojen je bil 11.9.1561 na gradu Belchan in umrl 8.4.1922 na gradu Lindstedt pri Podstam-u. Po opravljenem šolanju v vojaški šoli postane leta 1880 poročnik in je premeščen v Oldenburg v 91. pehotni polk. Dokaj hitro postane adjutant bataljonskega in kasneje obrambnega okrožja, nato pa je v treh letih zaključil vojaško akademijo. Leta 1893 je kot stotnik premeščen v topografski oddelek generalštaba vojske. Takrat je veljal za sposobnega in premišljenega oficirja.
     Od leta 1896 je šest let preživel na Kitajskem. Tam si je nabral izkušnje na področju politike, kakor tudi poznavanju ljudi, interesov zahodnih sil ipd. Še posebej je lahko na lastni koži preiskusil različne mehanizme pritiska velikih sil - zaradi ruskega nasprotovanja ni postal poveljnik nemške vojaške misije. Do leta 1899 je njegovo delovanje osredotočeno predvsem na kartografiranje področja Pacht. V tem času je povišan tudi v majorja, njegove sposobnosti kot organizator in politik, pa so privrele na dan v času boksarske vojna in zasedbenemu času, ko je deloval v poveljstvu za vzhodno Azijo.
     Od 1903 pa do 1913 leta je služboval pretežno v generalštabu za kopensko vojsko. Posebno pohvalo je požel v 16. Armadni enoti kjer je služboval od 1907 do 1911 leta.
     Zaradi spora z generalom von Armin-om, se Falkenhayn odloči in javi za inštruktorja za usposabljanje turške vojske, pri tem pa ga prehitijo sprva nepredvidljivi dogodki. Tako je Falkenhayn predviden za zamenjavo v samam vrhu obrambnega ministrstva ter nadomesti premalo energičnega obrambnega ministra von Heeringen-a.