Vulkanologi

Znanstveniki, ki nenehno spremljajo spremembe na vulkanih in s tem napovedujejo možnost novih izbruhov so vulkanologi. Večino časa porabijo za analiziranje zbranih podatkov v laboratoriju. Vzorce lave in plina ter spremembe v temperaturah vulkanov, pa zbirajo na pobočjih aktivnih vulkanov. Da bi se lahko delujočemu vulkanu kar najbolj približali potrebujejo posebno opremo:

- Posebna zašcitna obleka - obleka je prevlečena s tanko kovinsko prevleko, ki odbija močno vročino, znanstvenikom pa omogoča, da jim je v njej hladno. Vendar pa je takšna obleka tudi moteča pri delu, saj ovira vulkanologa pri poslušanju, občutkih in tudi pri samem opazovanju.
- Azbestne rokavice - uporabljajo jih za nabiranje vročih vulkanskih vzorcev v neposredni bližini razbeljene lave.
- Čelada - znanstvenike varuje pred manjšimi vulkanskimi bombami
- Nivelacijski instrument - poseben instrument, ki lahko zazna najmanjše spremembe na površini zemlje, s katerimi je povezan morebiten izbruh.
- Termoelektrični pirometer - posebna vrsta elektricnega termometra s pomočjo katerega se meri temperatura lave. S pomočjo njega se lahko merijo tudi temperature do 1100°C, kar je le 300 °C manj, kot je tališce jekla.
- Vroča palica - kovinska palica s pomocjo katere se zbirajo vzorci razbeljene lave
- Stezosledec - to je zemljemersko orodje, ki je primerno za hitro kartiranje. Ima kompas in libelo, je lahek in majhen in ga lahko vulkanolog nenehno nosi s seboj.
- Merilni trak - s pomočjo merilnega traka nenehno merijo razpoke v tleh, ki se iz dneva v dan neopazno spreminjajo

Slika 24.: Del opreme vulkanologov	Slika 25.: Stezosledec	Slika 26.: Instrument s katerim je mogoče napovedati izbruh

Delo vulkanologov je zaradi nenehnega delovanja na prostem v bližini delujočih vulkanov zelo nevarno. Zakonca Katia in Maurice Krafft sta življenje posvetila raziskovanju vulkanov in spremembam na njih. Življenje sta izgubila leta 1991 ob izbruhu vulkana Unzen na Japonskem.

Kljub dolgoletnim opazovanjem posameznih vulkanov, še vedno ni mogoče z gotovostjo napovedati posameznih izbruhov. Še tako izkušenega vulkanologa lahko preseneti nenaden izbruh vulkana.

Vendar pa lahko z nenehnim opazovanjem vulkanov vsaj delno predvidimo izbruhe in z pravočasno evakuacijo prebivalstva omejimo število žrtev. To se je najbolje pokazalo ob izbruhu vulkana Pinatube leta 1991, saj je zaradi pravočasne evakuacije prebivalstva zahteval le 565 žrtev, ob nepravočasnem umiku ljudi pa bi bilo lahko žrtev tudi do 15.000.

Vulkanologija je sorazmerno še zelo mlada veda in je v nenehnem vzponu. Vendar znanstveniki stalno nadzorujejo le okrog 15 vulkanov za katere menijo, da so najnevarnejši.